Ašura je deseti dan meseca Muharam, prvega meseca islamskega luninega koledarja. Ker se začetek meseca določa po opazovanju mlaja, se datum med posameznimi državami lahko razlikuje. Leta 2026 so jo v številnih delih Indije obeležili 26. junija.
Za šiitske muslimane Ašura ni le verski praznik, temveč dan žalovanja, ki že skoraj štirinajst stoletij ohranja spomin na dogodek, ki je odločilno zaznamoval zgodovino islama. V središču spomina je Karbala, kjer je bil ubit imam Hussein skupaj z večino svojih spremljevalcev. Njegova smrt predstavlja temeljni simbol boja proti krivici, zatiranju in zlorabi oblasti.
Dogodki segajo v leto 680, manj kot petdeset let po smrti preroka Mohameda. Po njegovi smrti se je med muslimani odprlo vprašanje nasledstva. Del skupnosti je podpiral izvoljene kalife, drugi pa so menili, da mora vodstvo ostati v prerokovi družini, predvsem pri Aliju, Mohamedovem bratrancu in zetu, ter njegovih potomcih. Iz tega razkola sta se skozi stoletja oblikovala sunitski in šiitski islam.
Ko je oblast prevzel umajadski kalif Yazid I., je od Husseina zahteval prisego zvestobe. Hussein je to zavrnil, saj je menil, da nova oblast ne spoštuje islamskih načel in vlada nepravično. Na poti proti Kufi v današnjem Iraku so njega, družino in manjšo skupino privržencev obkolile številčno močnejše sile. Več dni niso imeli dostopa do vode iz reke Evfrat. Deseti dan meseca Muharam je sledil spopad, v katerem je bilo ubitih okoli 72 Husseinovih spremljevalcev, med njimi številni sorodniki. Umrl je tudi Hussein, preživeli člani njegove družine pa so bili odpeljani v ujetništvo.
Za šiitske vernike Hussein predstavlja človeka, ki ni pristal na oblast, za katero je menil, da je nepravična. Zaradi tega njegovo življenje in smrt pomenita zgled poguma, zvestobe načelom in pripravljenosti na žrtev. Karbala zato ni le zgodovinski kraj, ampak eno najpomembnejših romarskih središč šiitskega sveta.
Obeleževanje Ašure po svetu poteka na različne načine. V ospredju so žalne procesije, verske pridige, recitiranje zgodovinskih besedil in žalostink ter udarjanje po prsih. Ponekod verniki izvajajo tudi samobičanje, vendar številni ugledni šiitski verski voditelji menijo, da je primernejši način ohranjanja Husseinove zapuščine pomoč ljudem. Zato v številnih državah ob Ašuri pripravljajo krvodajalske akcije, dobrodelne dejavnosti in zbiranje pomoči za socialno ogrožene.
Indija ima eno največjih šiitskih skupnosti na svetu. Ocenjuje se, da v državi živi med 16 in 24 milijoni šiitov. Njihova navzočnost sega več stoletij v preteklost, močan pečat pa so pustile šiitske dinastije v Dekanu in pozneje kneževina Awadh s prestolnico Lucknow. Tam so nastale znamenite imambare, posebne dvorane za žalne slovesnosti med Muharamom, ki še danes predstavljajo središče verskega življenja.
Največja zborovanja ob Ašuri potekajo v Lucknowu, Hyderabadu, Mumbaju, Delhiju in Bengaluruju. Posebnost Indije je, da se procesij ponekod udeležujejo tudi sunitski muslimani in posamezni hindujci, ki v spominu na imama Husseina vidijo univerzalno sporočilo boja proti krivici in spoštovanja človekovega dostojanstva.
Letošnje obeleževanje Ašure je potekalo tudi v znamenju napetosti na Bližnjem vzhodu. V Libanonu, Iranu in Iraku so številni verniki med žalnimi slovesnostmi počastili tudi žrtve nedavnih spopadov ter molili za mir.
