Epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja na NIJZ dr. Marta Grgič Vitek je na novinarski konferenci povedala, da Slovenija spada med države z visoko pojavnostjo teh bolezni. »V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno okrog 100 oseb letno, za lymsko boreliozo pa v povprečju okoli 4500 oseb letno,« je dejala. Največ primerov klopnega meningoencefalitisa beležijo na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji.
Klopni meningoencefalitis je mogoče preprečiti s cepljenjem, ki ga strokovnjaki priporočajo vsem prebivalcem, starejšim od enega leta. Cepljenje je priporočljivo opraviti še pred začetkom toplejšega obdobja, ko se klopi najbolj razširijo. Drugi odmerek sledi prvemu po enem mesecu, tretji pa po petih do dvanajstih mesecih. Prvi poživitveni odmerek je potreben po treh letih, nato na pet let.
Cepljenje proti KME je brezplačno za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti, ter za otroke, rojene leta 2016 in pozneje. Do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja so trenutno upravičene tudi nekatere generacije odraslih, rojene med letoma 1970 in 1981. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije tri odmerke, kar pomeni, da imajo tisti, ki so osnovno cepljenje opravili samoplačniško, pravico do treh poživitvenih odmerkov. Na NIJZ so za leto 2026 predlagali razširitev programa še na generaciji, rojeni leta 1982 in 1983, vendar program še ni potrjen.
Po podatkih raziskave EHIS iz leta 2019 je z vsaj enim odmerkom cepiva cepljenih približno 22 odstotkov prebivalcev Slovenije, redno pa se proti KME cepi približno osem odstotkov prebivalcev.
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana zdravijo približno dve tretjini vseh bolnikov s KME v državi. Infektologinja dr. Petra Bogovič je pojasnila, da bolezen pogosto najprej poteka z vročino, glavobolom in utrujenostjo, po kratkem izboljšanju pa se lahko razvije hujša oblika z visoko vročino, hudimi glavoboli, bruhanjem, motnjami zavesti ali celo ohromitvami.
Več kot polovica bolnikov povsem ozdravi, med 0,5 in 2 odstotka jih umre, pri petih do desetih odstotkih pa bolezen povzroči trajne ohromitve. Pri več kot tretjini bolnikov se po bolezni pojavijo dolgotrajni glavoboli, težave s spominom in zbranostjo, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na letošnjo sezono klopov. Biologinja Tea Knapič iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije je povedala, da so klopi že aktivni po večjem delu države, razen v višjih legah Gorenjske in Koroške. »Glede na razmere pričakujemo sezono, primerljivo z lansko, z razmeroma visoko številčnostjo klopov,« je pojasnila.
Klopi postanejo aktivni, ko temperatura tal preseže približno šest stopinj Celzija. Največ jih je spomladi, njihova aktivnost pa se zmanjša v času poletne vročine in se nato delno poveča jeseni. Najpogostejša vrsta v Sloveniji je navadni gozdni klop, ki živi v gozdovih, na travnikih, gozdnih robovih, pa tudi v parkih in vrtovih.
Strokovnjaki svetujejo zaščito z ustreznimi oblačili, uporabo zaprtih čevljev ter temeljit pregled telesa po vrnitvi iz narave. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu pa ostaja najzanesljivejši način zaščite pred to boleznijo.
