Sporazum, ki je bil podpisan leta 2010, predvideva največ 1550 strateških jedrskih konic na vsaki strani, poleg tega pa omejuje število izstrelitvenih naprav in omogoča inšpekcije na terenu. Zadnji preostali jedrski okvir med dvema največjima velesilama bo potekel v četrtek.
Kremelj opozarja, da ZDA še niso odgovorile na predlog Moskve o neformalnem enoletnem podaljšanju obstoječih omejitev. Ruski predsednik Vladimir Putin je lani že prekinil sodelovanje pri inšpekcijah, a zatrdil, da se bo Rusija omejitev še naprej držala.
Namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov zatrjuje, da si Rusija ne želi nove oboroževalne tekme. Jedrski arzenal naj bi bil že močno posodobljen, vključno z razvojem novih sistemov, ki ob sklenitvi Novega Starta še niso obstajali.
Ameriški predsednik Donald Trump se na ruski predlog uradno še ni odzval. Prejšnji mesec je glede izteka pogodbe le kratko pripomnil: "Če poteče, potem poteče." Njegova administracija sicer razmišlja o novem sporazumu, a analitiki opozarjajo, da bi bil tak proces dolg in zapleten.
S prenehanjem veljavnosti pogodbe se nadzor nad jedrskim ravnotežjem seli iz jasnih pravil v območje ugibanj, kjer vsaka stran sklepa na podlagi lastnih obveščevalnih ocen. Za zdaj ni znakov, da bi katera izmed držav presegla dovoljene količine konic, a ob pomanjkanju nadzora ostajajo sence dvoma.
