Izjava, ki jo je objavila nemška tiskovna agencija dpa, poudarja, da takšne grožnje ogrožajo transatlantske odnose ter povečujejo nevarnost za nadaljnjo zaostritev razmer. Trump je v soboto neposredno napadel omenjene države, češ da njihova prisotnost na Grenlandiji pomeni strateško provokacijo, pri tem pa jim zagrozil z uveljavitvijo novih trgovinskih ukrepov.
Evropske države so v odgovoru izrazile enotnost in pripravljenost na usklajen nastop. Poudarile so, da skupna vojaška vaja na Grenlandiji ni grožnja nikomur, temveč zakonit odgovor na spremenjene razmere v regiji. Kot so zapisale, gre za usklajen korak v okviru zavezništva Nato, v katerem ima tudi Danska pomembno vlogo kot koordinatorka misije.
V izjavi so zapisale, da so kot članice Nata zavezane krepitvi varnosti na severu Evrope in širšem arktičnem območju. Misija Arktična odpornost naj bi bila obrambne narave in uperjena v povečanje pripravljenosti za odziv v primeru kriz v regiji, ne pa v provokacijo katere koli države.
Države podpisnice so poleg tega izrazile podporo Danski in prebivalcem Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje znotraj Kraljevine Danske. V izjavi so zapisale, da ostajajo zavezane načelom suverenosti in ozemeljske celovitosti ter da Trumpove izjave ne spreminjajo njihovega stališča glede statusa Grenlandije.
Trump je v zadnjih tednih večkrat javno namignil, da bi si ZDA želele večjega vpliva na Grenlandiji, celo v smislu prevzema nadzora, kar je sprožilo oster odziv evropskih partneric. Njegove izjave so v evropskih prestolnicah naletele na odločno zavrnitev. V številnih državah so poteze ZDA ocenjene kot nedopustne grožnje in poskus destabilizacije mednarodnih odnosov v občutljivi arktični regiji.
Evropske države zdaj pozivajo k dialogu, ki temelji na spoštovanju mednarodnega prava. V izjavi so poudarile, da so pripravljene na pogovore, a izključno na podlagi dogovorjenih pravil, brez pogojevanja in enostranskih pritiskov. V skupnem tonu izpostavljajo, da bo prihodnost Arktike oblikovana na temelju sodelovanja, ne groženj.
