Predstavnica ŠOS Anabel Todorović je povedala, da se študenti soočajo s tremi skupinami dodatnih stroškov. Gre za prispevke ob vpisu, nakup opreme in gradiv ter občasne obvezne ekskurzije ali izpitne roke, ki zahtevajo doplačila. Omenila je, da lahko stroški opreme in gradiv v posameznem letu dosežejo več sto evrov, kar študijsko breme še poveča, saj mnogi ob tem opravljajo tudi delo prek študentskih napotnic.
Največ nezadovoljstva med študenti po njenih besedah povzročajo administrativni stroški ob vpisu. Ti se med fakultetami razlikujejo: na pravni fakulteti okoli 30 evrov, na ekonomski 60 evrov, na medicinski pa 50 evrov. Prav zato v ŠOS pričakujejo, da se preveri nujnost posameznih postavk ter ali bi jih moral pokrivati že sam študijski program.
V organizaciji opozarjajo tudi na pomanjkljivo preglednost cenikov pri nekaterih visokošolskih zavodih. Po njihovem bi morali imeti študenti jasno predstavljen pregled vseh prispevkov, tako kot to velja na Univerzi v Ljubljani, kjer so ceniki javno dostopni na spletnih straneh članic.
Kot možnost za zmanjšanje stroškov ŠOS navaja digitalizacijo učnih gradiv. Univerza v Ljubljani se po besedah prorektorja za kakovost in trajnost Janeza Vogrinca v to smer že premika. Izpostavil je portal e-knjige in prizadevanja za enotno spletno mesto, kjer bi bilo zbrano čim več gradiva. Dodal je, da bo za tak korak potrebnih več sredstev.
Vogrinc je dejal, da ima univerza pregled nad ceniki fakultet, ne more pa spremljati stroškov nabave učbenikov, saj so ti vezani na posamezne programe in profesorje. Poudaril je, da številni dodatni stroški spadajo med nadstandardne storitve, ki niso del obveznega učnega procesa, na primer strokovne ekskurzije.
Ob pregledu cenikov je naletel tudi na prispevek v višini 400 evrov za zobozdravniški material na medicinski fakulteti, pri katerem ni našel jasne utemeljitve. Zato meni, da bi bilo treba takšne stroške ponovno preveriti in jih po potrebi prilagoditi.
