V obrazložitvi sodbe je večina zapisala, da vpis spola ob rojstvu ni diskriminatoren, saj predstavlja zgodovinsko dejstvo, podobno kot navedba države rojstva. Po njihovem mnenju ne gre za različno obravnavanje posameznikov.
Z nasprotnim mnenjem so se oglasile liberalne sodnice, med njimi Ketanji Brown Jackson, ki so odločitev označile za "nesmiselno izogibanje pravičnemu izidu". Poudarile so, da tovrstna praksa povzroča škodo brez ustrezne utemeljitve in nadaljuje vzorec odločitev, ki ignorirajo človekove pravice.
Odločitev je med drugim ostro obsodila tudi Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU), kjer opozarjajo, da takšna politika ogroža varnost transspolnih oseb. "S prisilo, da razkrivajo svoj spol proti svoji volji, se povečuje njihova ranljivost za nadlegovanje in nasilje," je dejal predstavnik ACLU Jon Davidson.
ZDA so opredelitev spola v potnih listih uvedle leta 1976, od leta 1992 pa je bilo mogoče vpisati tudi drugačen spol od tistega ob rojstvu, če je posameznik predložil ustrezno medicinsko dokumentacijo. Leta 2021 je vlada predsednika Joeja Bidna omogočila vpis oznake "X" za tiste, ki se ne identificirajo z nobenim spolom, a je Trump s povratkom na oblast to možnost ukinil in uvedel politiko zgolj dveh spolov. Po več sodnih bitkah je vrhovno sodišče zdaj pritrdilo njegovi politiki.
